"Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari."

Nekoč, po dežju, se je sonce ozrlo in zagledalo sedem barvno mavrico.

Kdor jo je zagledal, vsak jo je vzljubil. Mavrica je bila zelo ponosna na to, da so jo imeli za lepšo od sonca.

Te stvari je slišalo tudi sonce in si mislilo: »Ti si lepa, to je resnica. Toda ali veš, da brez mene tudi tebe ne bi bilo?« 

A mavrica se je še naprej smejala in se še bolj hvalila. Tedaj se je sonce ujezilo in se skrilo za oblak – in mavrice ni bilo več.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                     (Slovenska ljudska)

 Tako kot sta sonce in mavrica edinstvena, je tudi vsak izmed nas poseben, edinstven… Za pravo mavrico potrebujemo vse barve, sicer le ta ni popolna. Le skupaj lahko zasijemo v najlepših mavričnih barvah.

                                                                                                                                                                                                                         ravnateljica Andreja Stegenšek