V začetku meseca februarja smo vsi oddelki iz hodnika B izvajali obogatitveno dejavnost enote »V naravo hitim, da se nekaj novega naučim« s področja jezika. S pomočjo Lova na zaklad smo si ustvarili igralnico na prostem. Ker je v mesecu februarju tudi kulturni praznik, smo se dogovorili, da bomo prek igre spoznavali slovensko kulturo, državne simbole ter življenje in delo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, kar je bil tudi cilj dejavnosti. Potek je bil premišljen, interaktiven in zasnovan tako, da spodbuja otroško radovednost.
Za uvod v temo, so se po oddelkih otroci z vzgojiteljicami pogovorili o prihajajočem prazniku. Prek knjige z naslovom O dečku, ki je pisal pesmi (M. Podgoršek) so spoznavali življenje in delo Franceta Prešerna. Ogledali so si tudi video posnetke na kanalu YouTube in portalu RTVSLO (Firbcologi). Vse te dejavnosti so otroke še dodatno motivirale za nadaljnje raziskovanje.
V glavnem delu so se odpravili na Lov na zaklad. Otroci so dobili zemljevid in njihova naloga je bila, da sledijo navodilom. Obiskali so trebanjske kulturne ustanove (knjižnica Pavla Golie, Galerija likovnih samorastnikov in Kulturni dom Trebnje) in preko nalog spoznavali slovenske državne simbole (grb, zastava, himna). Pot jih je od vrtca peljala do prve postojanke, ki je bila pri knjižnici Pavla Golie. Tam so otroci spoznali, da je knjižnica kraj, kjer si lahko izposodimo knjige in da nam pri izbiri knjig pomagajo knjižničarke. Spoznali so tudi definicijo pesnika in pisatelja. Vzgojiteljica je prebrala 7. kitico slovenske himne in jim povedala, da je to eden od slovenskih državnih simbolov.
Sledila je prva naloga, kjer so odgovarjali na vprašanja o himni: Kdo jo je napisal?; Kako se imenuje? ter s čim je France Prešeren pisal svoje pesmi. Zemljevid je otroke popeljal do druge postaje – Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. Izvedeli so, da so v njej razstavljena različna likovna dela umetnikov in da jo kadarkoli lahko obiščemo.
Sledilo je spoznavanje novega državnega simbola – grba. Otroci so si ogledali sliko našega grba in so morali poimenovati kaj vidijo na njem. Nato so za nalogo morali dele grba postaviti (z ježkom pritrditi) na pripravljeno podlogo. Pot jih je vodila naprej do Kulturnega doma Trebnje, kjer so najprej povedali, kako se primerno vedemo v njem. Nato so se morali razdeliti v skupine in razrezane dele sestavljanke sestaviti v celoto. Na koncu so sestavljeno še poimenovali – podoba F. Prešerna, oblika slovenske ”kokoške”, grb.
Četrta, zadnja postojanka pred Vrtcem Mavrica Trebnje je otrokom pomagala spoznati našo zastavo. Sestaviti so jo morali tudi s pomočjo brisač. V škatli jih je čakala tudi nagrada (zaklad) v obliki suhega sadja in fig ter simpatično klicanje Dr. Figa, kar je dodatno navdušilo otroke.
Otroci starejše, predšolske skupine, so si poleg začrtanih dejavnosti ogledali še spomenike, ki so jih na poti opazili. Povedali so tudi, da ima vsak avto na tablici grb in jih primerjali med seboj. Ugotovili so, da so različni.
Otroci so bili skozi celoten proces izredno motivirani, zvedavi in so pridobili veliko novega znanja o slovenski kulturi, simbolih ter življenju pesnika F. Prešerna. Dejavnosti so se poleg jezika povezovale tudi z ostalimi kurikularnimi področji. Sodelovanje v skupinah je bilo učinkovito pri reševanju nalog, kar kaže na pozitiven vpliv takšnih aktivnosti na socialni razvoj otrok. Otroci so z dejavnostmi obogatili svoje znanje o kulturni dediščine Slovenije. Takšni inovativni pristopi k učenju so ključni za razvoj celostne in radovedne osebnosti otrok.
Sara Žibert, vzgojiteljica
